Inštitut Satori
Inštitut za psihoterapijo in svetovanje
Zanemarjanje domišljije, pomeni tudi zanemarjanje zmožnost vznika različnosti, različnih pogledov na svet.
Kreativnost je v današnjem času pogosto uporabljena in »izrabljena« beseda, sam pojem namreč definirajo in vzpostavljajo ekonomske doktrine in trg delovne sile. Potrošniška, kapitalistična logika zahteva od posameznika ter posameznice, da neprestano proizvajata družbeno želene produkte, kopičita dobrine in se osebnostno prilagajata različnim situacijam, pri tem pa se sklicuje na kreativnost, ki naj bi predstavljala prostor njunega svobodnega izražanja. Kreativnost se tako povezuje s potrebo po zadovoljevanju želja, po uresničevanju natančno določenih ciljev, pri tem pa se zanemarja in prekinja vez med človekom in okoljem. Na tem mestu ne moremo več govoriti o kreativnosti, temveč bolj o poskusu »redukcije« kreativnih tokov, potencialov, ki jih ljudje nosimo v sebi kot ustvarjalna bitja.
Kreativnost je namreč neločljivo povezana z okoljem iz katerega črpamo informacije, sočasno pa vanj vlagamo lastne impulze in ga s tem spreminjamo in preoblikujemo – aktivno stopamo v interakcijo. Tako kot vdihujemo in izdihujemo zrak, tako tudi sprejemamo in dajemo v svet svoje zamisli in ideje. Ko dihamo, smo v interakciji s svetom in sami »predstavljamo svet«, smo »pljuča sveta« in z vsako svojo ustvarjalno gesto posegamo v samo strukturo bivanja oz. ta posega v nas same. Kot kroži dih, krožijo tudi ustvarjalne sile – te se srečujejo med seboj, se dotikajo, stikajo in tkejo nove strukture, pri tem pa niso omejene s ciljem oz. končnim produktom. Ustvarjati pomeni preizkušati nove situacije, improvizirati, se učiti, vstopati v proces interakcije, vzpostavljati odnose. Odnose pa vzpostavljamo tako, da si »delimo zrak«, da si ga ne prisvajamo, da dopuščamo kreativnim tokovom, da se gibljejo izven hierarhičnih postavitev, znotraj polja komunikacije, ki temelji na spoštovanju in sprejemanju. Na tak način kreativnost poziva k subtilnejši obravnavi odnosov. To pa je možno samo tedaj, ko posameznik/posameznica ozavesti proces notranje rasti oz. stopi na pot zavedanja. Kreativnost je torej neločljivo povezana z zdravjem, zdravim odnosom do lastnih potreb in želja in okolice.
V sodobnem času, ki je podvržen hitenju in hitremu kopičenju rezultatov in materialnih dobrin, kar pogosto pripelje tudi do razvoja duševnega neravnovesja (kot posledica stresnih motenj, kronične utrujenosti itn.), je še posebej pomembno, da se pripravimo in opremimo za nepredvidljive vsakodnevne situacije, si uredimo dobro podlago in razvijemo ustrezne mehanizme za (ne)varne okoliščine.
Socialno, čustveno, telesno in celo akademsko bomo uspevali, če bomo imeli v svojem okolju priložnost okolju se celostno razvijati. Pri temu je bistveno, da smo usmerjeni h kreativnemu izražanju. Kreativnost pomeni ustvarjanje pogojev za zdrav način delovanja v odnosu do sebe in okolice. Kreativen posameznik vstopa v svet na način, ki mu omogoča delovanje v skladu z lastno notranjo naravnanostjo in soočasnim razumevanjem drugih – zato je tudi veliko manj možnosti, da bo trpel za duševnimi motnjami (depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja, raznimi odvisnostmi itn.), ki se vse pogosteje pojavljajo v naši družbi. Številni psihologi in drugi znanstveniki ugotavljajo, da je kreativnost bistvena za vzpostavitev (in negovanje) duševnega zdravja, saj omogoča rast in razvoj.