Inštitut Satori
Inštitut za psihoterapijo in svetovanje
“Ni ti treba oditi iz hiše…Obsedi za mizo in prisluhni. Ni ti treba niti poslušati. Le čakaj. Ni ti treba niti čakati, bodi samo pri miru in sam(-a). Svet se ti bo sam ponudil, da mu snameš masko. Druge izbire nima. V ekstazi se bo razprl pred tvojimi nogami.”
Franz Kafka
“Če ne znamo najti resnice tam kjer smo, kje jo bomo potem sploh našli?”
Zenovski učitelj Dogen
Čuječnost je zavedanje sedanjega trenutka ter našega notranjega doživljanja (misli, čustva, telesni občutki) na ne-obsojajoč in ne-presojajoč način. Izhaja iz stare indijske besede sati, ki se nanaša na zavedanje, pozornost in spominjanje (zen budizem).
Čuječnost pomeni biti v stiku s seboj in okolico, tukaj in zdaj, brez vrednotenja!
Gre za preprosto doživljanje naših misli samo kot misli, brez pozitivnega ali negativnega predznaka. Je spoznavanje samega sebe, svojega bistva, svojih želja in potreb. Kljub temu da čuječnost izhaja iz starodavnih tradicij, dandanašnji strokovnjaki na področju duševnega zdravja prepoznavajo mnoge koristi, ki jih prinaša čuječnost pri spopadanju s težavami na telesnem in/ali duševnem nivoju.
Ko smo čuječni, se zavedamo sedanjega trenutka, trenutnega dogajanja in svojega doživljanja, ne da bi skušali karkoli spremeniti ali zbežati.
Čuječno zavedanje ima moč spremembe preteklih vzorcev. Omogoča možnost izbire in ustreznega odziva.
V vsakodnevnem življenju pogosto z mislimi potujemo po času, se ukvarjamo s stvarmi, ki smo jih ali nismo naredili v preteklosti ali s stvarmi, ki nas čakajo v prihodnosti in tako izgubljamo sedanji trenutek. Pretirano ukvarjanje s preteklostjo in prihodnostjo nas izčrpava in nam onemogoča polno življenje v sedanjosti.
Oblikovanje neobsojajočega zavedanja prinaša številne prednosti:
Čuječnost je zmožnost vsakega človeka in je primerna za vsakogar. Predznanje ni potrebno. Ne more nam škoditi, lahko pa v nas prebudi različne dolgo-speče misli, čustva in občutke, ki so lahko tudi neprijetna. V takšnem primeru lahko vadbo prekinemo ali nadaljujemo z opazovanjem dogajanja v nas in/ali raziščemo notranje dogajanje s pomočjo psihoterapevta. Ni slabe ali napačne čuječnosti, z vsako čuječnostjo naredimo korak naprej.
Čuječnosti se lahko naučimo tekom psihoterapevtskega procesa ali v izkustvenem procesu učenja čuječnosti. Nato jo lahko (kar je zelo priporočljivo) izvajamo sami. Prostor in čas si prilagodimo glede na naše potrebe.
Čuječnost ni le oblika sproščanja in ni le tehnika, pač pa je proces spoznavanja, sprejemanja in spremembe.
Vadba čuječnosti spodbuja in izboljša našo sposobnost za doživljanje optimalne izkušnje.