|
Publikacije Članki: Tamara Trobentar: Stres in izgorelost. Hišni zdravnik. Letnik 2, številka 7, Julij-Avgust 2010, 14-15.
Tamara Trobentar: Psihosomatska motnja. Hišni zdravnik. Letnik 2, številka 5, Junij 2010, 12-13.
Tamara Trobentar: Naš življenski scenarij. Hišni zdravnik. Letnik 2, številka 4, April 2010,11-13.
Tamara Trobentar: Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja. Hišni zdravnik. Letnik 2, številka 3, Marec 2010, 10-13., OKOM: Razviti intelekt do stopnje vsevednosti
Gedei M. in Z. Dvornik. 2010: Živimo skladno s svojo pravo naravo. Šolski razgledi. Letnik LXI, 19. Februar 2010, št. 04.
Histrionična motnja osebnosti (PDF)
Motnje
osebnosti so v klasifikaciji DSM-IV (1994) definirane kot trajen vzorec
notranjega izkustva in vedenja, ki pomembno odstopa od pričakovanj
posameznikovega kulturnega okolja in se odražajo na vsaj dveh
področjih: kogniciji, čustvovanju, medsebojnih odnosih in/ali kontroli
impulzov (DSM-IV, 1994, p. 633). Ti vzorci so togi, vztrajni in
stabilni, pojavljajo se že v otroštvu ali adolescenci in se nadaljujejo
v odrasli dobi. Več
Notranji viri moči (PDF)
Alfred
D’Souza je napisal: »Dolgo časa se mi je zdelo, da se bo življenje šele
začelo – pravo življenje. Toda vedno je bila na poti kakšna zapreka,
nekaj, kar sem moral premagati prej. Nedokončano delo morda, nekaj,
čemur sem se moral prilagoditi, dolg, ki sem ga moral poplačati. Potem
naj bi se mi začelo pravo življenje. Končno pa se mi je posvetilo, da
so vse te zapreke pravzaprav moje življenje«.
Več
Motnje osebnosti (PDF)
Kaj je osebnost?
V
latinščini beseda persona pomeni masko. Specifično se nanaša na maske,
ki so jih v preteklosti nosili igralci v gledališču in so predstavljale
tipične značilnosti določenega karakterja. Tako bi lahko rekli, da
osebnost predstavlja obraz (masko), ki ga kažemo svetu, pa tudi naše
notranje bistvo.
Več
Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja (PDF)
Kaj je obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja
Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja (OCPD) ali anankastična osebnostna motnja je motnja, za katero je značilen perfekcionizem, splošna psihološka nefleksibilnost, rigidnost, konformnost do pravil in postopkov,
perfekcionizma, morale in/ali reda in pravilnosti. Oseba z OCPD postane
preokupirana z neobvladljivimi miselnimi vzorci ter vzorci dejanj.
Simptomi lahko povzročajo veliko stisko ter ovirajo posameznikovo
poklicno in socialno funkcioniranje.
Več
Psihosomatska motnja (PDF)
Kaj je psihosomatska motnja?
O
psihosomatski motnji govorimo tedaj, ko se skupek različnih med seboj
povezanih vplivov, ob neugodnem medsebojnem spletu, razvijejo v bolezen
in vplivajo na celotno delovanje posameznika.
Več
Stres (PDF)
Kaj je stres?
Stres
je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako
spremembo, ki se ji moramo prilagoditi. Stres je lahko pozitiven, če
doživljamo spremembe kot izziv. Škodljiv in zdravju nevaren pa je
takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti.
Kadar se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, naše telo reagira
tako, da se pripravi na odziv v obliki borbe ali bega kot pri naših
prednikih ali živalih. Dihanje postane hitrejše in plitvejše, kar
mišicam zagotavlja več kisika. Srce črpa hitreje, krvne žile se
razširijo, poveča se dotok krvi v možgane in mišice. Krvne žile in
kapilare se razširijo blizu površine kože, da se telo ohladi z
znojenjem. Vse večje skeletne mišice se skrčijo. Prebava se upočasni
ali zastane, ker je kri usmerjena proč od želodca. Sprostijo se
kortizol, adrenalin in noradrenalin.
Več
|
