KODEKS ETIKE IN PROFESIONALNE PRAKSE

Kodeks etike in profesionalne prakse Inštituta Satori je usklajen s Kodeksom etike in profesionalne prakse Evropske zveze za integrativno psihoterapijo (EAIP) in Inštituta za Integrativno psihoterapijo in svetovanje, Ljubljana.

 NAMEN KODEKSA

Namen Etičnega kodeksa profesionalne prakse Inštituta SATORI je:

• Zaščita in informiranje oseb, ki koristijo ali se zanimajo za storitve Inštituta SATORI.
• Jasna obrazložitev standardov profesionalne prakse Inštituta SATORI in zagotavljanje kakovostnih storitev.
• Zagotovitev ustreznega postopka obravnave pritožb znotraj Inštituta SATORI v primeru suma oziroma obtožbe kršenja Kodeksa.

ODNOS MED KLIENTOM IN TERAPEVTOM

• Odnos med klientom in terapevtom je profesionalni odnos, v katerem je klientovo dobro terapevtova glavna skrb.
• Terapevt je dolžan v vseh okoliščinah spoštovati klientovo dostojanstvo, osebno vrednost in enkratnost.
• Terapevtov cilj je, spodbujati pri klientu večje zavedanje, mu nuditi podporo, omogočiti rast in samostojnost, z namenom, da bi se mu povečal razpon življenjskih izbir ter sposobnost in pripravljenost prevzeti odgovornost za svoje odločitve.
• Terapevt spoštuje klientovo starost, zdravstveno stanje, spol, spolno usmirjenost, versko in etnično pripadnost, družbeni kontekst in vse druge pomembne vidike njegovega življenja.
• Terapevt klientu redno nudi možnost ponovnega pregleda terapevtskega dogovora ter napredka terapije.
• Odločitev glede zaključka terapije je skupna odgovornost terapevta in klienta. Če terapevtova profesionalna presoja ne podpira klientove odločitve, da preneha s terapijo, terapevt omogoči zaključek terapije na način, ki spoštuje klientovo avtonomijo. Opustitev terapije ali menjavo terapevta je treba izvesti obzirno do klientovega dostojanstva in dobrobiti.
• Terapevt mora vedeti, kdaj so njegovi drugi odnosi ali obveznosti v nasprotju z interesi klienta. Kadar pride do takega konflikta interesov, je terapevt dolžan, da klienta na to opozori in ga je pripravljen skupaj z njim tudi razčistiti.
• Terapevti naj upoštevajo, da dvojni odnosi - torej takrat, ko je klient hkrati tudi terapevtov podrejeni,   prijatelj,  sorodnik ali  partner -  običajno   slabijo   njihovo profesionalno presojo in povzročajo nepotreben stres tako klientu kot njim samim.

ZAUPNOST INFORMACIJ

• Zaupnost je v dobri terapevtski praksi samoumevna. Vsi pogovori med terapevtom in klientom se morajo obravnavati kot zaupni. Kadar je terapevt v dvomih glede meja zaupnosti, naj poišče supervizijo.
• Klient mora biti pred začetkom terapije obveščen (kot del dogovora med klientom in terapevtom), da lahko terapevt v izjemnih okoliščinah, ko je klient nevaren sebi ali drugim, prekrši zaupnost in ustrezno ukrepa.
• Kadar terapevt želi določene informacije, ki jih je pridobil pri delu s klienti, uporabiti v predavanju ali publikaciji, mora pridobiti klientov pristanek in zagotoviti njegovo anonimnost. Klient mora biti obveščen, da lahko pristanek na uporabo informacij o njem tudi kadarkoli prekliče.
• Terapevt ima delovno okolje, v katerem je zagotovljena zasebnost.
• Terapevt se drži načela zaupnosti terapevtskega odnosa tudi po tem, ko klient s terapijo zaključi.
• Terapevt, ki v teku svojega kliničnega dela izve za določeno kriminalno dejanje, ne glede na to, kdaj se je to dejanje zgodilo, mora takoj poiskati supervizorsko in pravno pomoč.

VARNOST KLIENTOV

• Terapevt naredi vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti klienta pred telesnimi ali psihološkimi poškodbami, ki bi nastale v teku terapije.
• Kadar se pri klientu pojavi telesna zdravstvena težava, terapevt klienta napoti k njegovemu zdravniku ali drugi ustrezno usposobljeni osebi. Terapevt mora pridobiti klientovo dovoljenje, preden se obrne na drugega strokovnjaka, razen v primeru močnejših etičnih ali pravnih utemeljitev.
• Terapevt mora predvideti, kako bo poskrbljeno za kliente v primeru terapevtove opravilne nesposobnosti ali smrti. Med drugim mora tudi poskrbeti za ustrezno obravnavo zaupnih dosjejev in avdio ali video posnetkov.

SKLENITEV ZAČETNEGA DOGOVORA

• Dogovori med klientom in terapevtom, ki so lahko pisni ali ustni, morajo jasno opredeliti višino in način plačila storitev, počitnice/praznike ter odpoved terapevtskih srečanj z ene ali druge strani. O trajanju terapije, menjavi terapevta in prenehanju terapije je treba s klientom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Kasnejše spremembe dogovora so prav tako stvar dogovora s klientom.
• Terapevt klienta obvesti, če ugotovi kakršenkoli konflikt interesov v uvodnem pogovoru ali kadarkoli kasneje v teku terapije.
• Terapevt je odgovoren za postavljanje in nadzor meja med profesionalnim in družabnim odnosom in mora klientu te meje tudi pokazati.

USPOSOBLJENOST

• Terapevt sprejema kliente v skladu s svojo usposobljenostjo, zmožnostmi in supervizijskimi dogovori.
• Terapevt je pozoren, da ne prekorači meje svoje usposobljenosti. Kadar ugotovi, da se približuje meji svoje usposobljenosti, je nujen posvet s kolegom in/ali supervizorjem. V primeru, da se to izkaže za primerno, klienta preusmeri k drugemu terapevtu.
• Terapevt je dolžan vzdrževati svojo lastno učinkovitost in zmožnost izvajanja terapevtskega dela. Terapevt ne sme delati s klienti, kadar so njegove sposobnosti ovirane.
• Terapevt ima ustrezno terapevtsko in supervizijsko podporo, s pomočjo katere vzdržuje etičnost in profesionalnost svojega dela.

SUPERVIZIJA

• Supervizija nudi terapevtu podporo, izzive za strokovni razvoj ter omogoča zaščito klienta. Člani Inštituta SATORI ne smejo izvajati terapevtskega dela brez ustrezne ravni supervizije.
• Terapevt skupaj s svojimi supervizorji deli odgovornost za izvajanje supervizije, ki je naravnana k cilju in relevantna za terapevtovo klinično prakso.

STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE

• Terapevt je dolžan nadaljevati svoj osebni in strokovni razvoj skozi naslednje možnosti: osebna terapija, redna supervizija, nadaljnje usposabljanje, raziskovanje, objavljanje strokovnih prispevkov.

RAZISKOVANJE

• Če terapevt izvaja raziskave o psihoterapiji, je to dolžan izvajati znotraj tukaj začrtanih etičnih okvirov.