|
KODEKS ETIKE IN PROFESIONALNE PRAKSE
Kodeks
etike in profesionalne prakse Inštituta Satori je usklajen s Kodeksom
etike in profesionalne prakse Evropske zveze za integrativno
psihoterapijo (EAIP) in Inštituta za Integrativno psihoterapijo in
svetovanje, Ljubljana.
NAMEN KODEKSA
Namen Etičnega kodeksa profesionalne prakse Inštituta SATORI je:
Zaščita in informiranje oseb, ki koristijo ali se zanimajo za storitve Inštituta SATORI.
Jasna obrazložitev standardov profesionalne prakse Inštituta SATORI in zagotavljanje kakovostnih storitev.
Zagotovitev ustreznega postopka obravnave pritožb znotraj Inštituta SATORI v primeru suma oziroma obtožbe kršenja Kodeksa.
ODNOS MED KLIENTOM IN TERAPEVTOM
Odnos med klientom in terapevtom je profesionalni odnos, v katerem je klientovo dobro terapevtova glavna skrb.
Terapevt je dolžan v vseh okoliščinah spoštovati klientovo dostojanstvo, osebno vrednost in enkratnost.
Terapevtov
cilj je, spodbujati pri klientu večje zavedanje, mu nuditi podporo,
omogočiti rast in samostojnost, z namenom, da bi se mu povečal razpon
življenjskih izbir ter sposobnost in pripravljenost prevzeti
odgovornost za svoje odločitve.
Terapevt
spoštuje klientovo starost, zdravstveno stanje, spol, spolno
usmirjenost, versko in etnično pripadnost, družbeni kontekst in vse
druge pomembne vidike njegovega življenja.
Terapevt klientu redno nudi možnost ponovnega pregleda terapevtskega dogovora ter napredka terapije.
Odločitev
glede zaključka terapije je skupna odgovornost terapevta in klienta. Če
terapevtova profesionalna presoja ne podpira klientove odločitve, da
preneha s terapijo, terapevt omogoči zaključek terapije na način, ki
spoštuje klientovo avtonomijo. Opustitev terapije ali menjavo terapevta
je treba izvesti obzirno do klientovega dostojanstva in dobrobiti.
Terapevt
mora vedeti, kdaj so njegovi drugi odnosi ali obveznosti v nasprotju z
interesi klienta. Kadar pride do takega konflikta interesov, je
terapevt dolžan, da klienta na to opozori in ga je pripravljen skupaj z
njim tudi razčistiti.
Terapevti
naj upoštevajo, da dvojni odnosi - torej takrat, ko je klient hkrati
tudi terapevtov podrejeni, prijatelj, sorodnik ali
partner - običajno slabijo njihovo profesionalno
presojo in povzročajo nepotreben stres tako klientu kot njim samim.
ZAUPNOST INFORMACIJ
Zaupnost
je v dobri terapevtski praksi samoumevna. Vsi pogovori med terapevtom
in klientom se morajo obravnavati kot zaupni. Kadar je terapevt v
dvomih glede meja zaupnosti, naj poišče supervizijo.
Klient
mora biti pred začetkom terapije obveščen (kot del dogovora med
klientom in terapevtom), da lahko terapevt v izjemnih okoliščinah, ko
je klient nevaren sebi ali drugim, prekrši zaupnost in ustrezno ukrepa.
Kadar
terapevt želi določene informacije, ki jih je pridobil pri delu s
klienti, uporabiti v predavanju ali publikaciji, mora pridobiti
klientov pristanek in zagotoviti njegovo anonimnost. Klient mora biti
obveščen, da lahko pristanek na uporabo informacij o njem tudi
kadarkoli prekliče.
Terapevt ima delovno okolje, v katerem je zagotovljena zasebnost.
Terapevt se drži načela zaupnosti terapevtskega odnosa tudi po tem, ko klient s terapijo zaključi.
Terapevt,
ki v teku svojega kliničnega dela izve za določeno kriminalno dejanje,
ne glede na to, kdaj se je to dejanje zgodilo, mora takoj poiskati
supervizorsko in pravno pomoč.
VARNOST KLIENTOV
Terapevt
naredi vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti klienta pred telesnimi
ali psihološkimi poškodbami, ki bi nastale v teku terapije.
Kadar
se pri klientu pojavi telesna zdravstvena težava, terapevt klienta
napoti k njegovemu zdravniku ali drugi ustrezno usposobljeni osebi.
Terapevt mora pridobiti klientovo dovoljenje, preden se obrne na
drugega strokovnjaka, razen v primeru močnejših etičnih ali pravnih
utemeljitev.
Terapevt
mora predvideti, kako bo poskrbljeno za kliente v primeru terapevtove
opravilne nesposobnosti ali smrti. Med drugim mora tudi poskrbeti za
ustrezno obravnavo zaupnih dosjejev in avdio ali video posnetkov.
SKLENITEV ZAČETNEGA DOGOVORA
Dogovori
med klientom in terapevtom, ki so lahko pisni ali ustni, morajo jasno
opredeliti višino in način plačila storitev, počitnice/praznike ter
odpoved terapevtskih srečanj z ene ali druge strani. O trajanju
terapije, menjavi terapevta in prenehanju terapije je treba s klientom
doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Kasnejše spremembe dogovora
so prav tako stvar dogovora s klientom.
Terapevt klienta obvesti, če ugotovi kakršenkoli konflikt interesov v uvodnem pogovoru ali kadarkoli kasneje v teku terapije.
Terapevt
je odgovoren za postavljanje in nadzor meja med profesionalnim in
družabnim odnosom in mora klientu te meje tudi pokazati.
USPOSOBLJENOST
Terapevt sprejema kliente v skladu s svojo usposobljenostjo, zmožnostmi in supervizijskimi dogovori.
Terapevt
je pozoren, da ne prekorači meje svoje usposobljenosti. Kadar ugotovi,
da se približuje meji svoje usposobljenosti, je nujen posvet s kolegom
in/ali supervizorjem. V primeru, da se to izkaže za primerno, klienta
preusmeri k drugemu terapevtu.
Terapevt
je dolžan vzdrževati svojo lastno učinkovitost in zmožnost izvajanja
terapevtskega dela. Terapevt ne sme delati s klienti, kadar so njegove
sposobnosti ovirane.
Terapevt ima ustrezno terapevtsko in supervizijsko podporo, s pomočjo katere vzdržuje etičnost in profesionalnost svojega dela.
SUPERVIZIJA
Supervizija
nudi terapevtu podporo, izzive za strokovni razvoj ter omogoča zaščito
klienta. Člani Inštituta SATORI ne smejo izvajati terapevtskega dela
brez ustrezne ravni supervizije.
Terapevt
skupaj s svojimi supervizorji deli odgovornost za izvajanje
supervizije, ki je naravnana k cilju in relevantna za terapevtovo
klinično prakso.
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Terapevt
je dolžan nadaljevati svoj osebni in strokovni razvoj skozi naslednje
možnosti: osebna terapija, redna supervizija, nadaljnje usposabljanje,
raziskovanje, objavljanje strokovnih prispevkov.
RAZISKOVANJE
|